Regenerativno kmetijstvo zagotavlja bolj zdravo hrano z več hranilnimi snovmi in brez ostankov, hkrati pa zmanjšuje vplive podnebnih sprememb in izboljšuje odpornost ekosistemov. Prispeva tudi k večjemu zadrževanju vode v tleh, kar zmanjšuje škodo zaradi suše in poplav ter tako zagotavlja stabilnejšo preskrbo s hrano. Bolj prijetno okolje, bogato z biotsko raznovrstnostjo, izboljšuje kakovost življenja ljudi in zmanjšuje ekološki odtis.
Regenerativno kmetijstvo prinaša številne koristi ne le kmetom, temveč tudi nevladnim organizacijam. Pomembno prispeva k varovanju okolja, zmanjšuje erozijo tal, izboljšuje zadrževanje vode v tleh in povečuje rodovitnost tal. Rezultat? Bolj zdrava hrana, brez ostankov in bogata s hranili, ki prispeva k zdravemu načinu prehranjevanja in življenja.
Poleg tega regenerativno kmetovanje zmanjšuje učinke podnebnih sprememb, saj v tleh zadržuje ogljikov dioksid.
To ne le varuje podnebje, temveč tudi povečuje vsebnost humusa v tleh, kar izboljšuje bioto in strukturo tal. Zdrava hrana, varstvo okolja, blaženje podnebnih sprememb, krepitev lokalnega gospodarstva in povečanje biotske raznovrstnosti prispevajo k boljšemu, bolj trajnostnemu in bolj zdravemu svetu, v katerem lahko vsi živimo in uspevamo.
S podpiranjem obnovljivega kmetijstva lahko pomagate graditi bolj trajnostno in zdravo prihodnost, ki bo koristila vsem nam.
Okusni recepti, ki niso le okusni, temveč tudi zdravi. Hrana, bogata s hranili in brez kemikalij, ki je prijazna do okolja in podpira zdravo življenje. Okusite razliko in z nami pripravite trajnostno prihodnost!
Uživajte v najboljših okusih narave
z gastro članki!
Zemeljski ekosistem sestavljajo različni živi sistemi nad in pod površjem Zemlje. Rastlinstvo, živalstvo, ljudje in tla so odvisni drug od drugega prek zapletene mreže soodvisnosti in tesnih mikrobnih odnosov. Tla podpirajo mrežo življenja. Vse prihaja iz tal in vse se vanjo vrača. Stanje in zdravje tal odločilno vplivata na druge elemente sistema. Regenerativno kmetijstvo se osredotoča na ključno vlogo zdravja tal pri zagotavljanju stabilnosti in zdravja celotnega sistema.
Človeštvo je sestavni del zemeljskega ekosistema. Naša družba je z neupoštevanjem naravnega konteksta povzročila nepredvidene težave. Degradacija tal, erozija, vremenske anomalije, popolno izčrpavanje človeške prehrane, neživa, s hranili revna hrana so le nekateri od dejavnikov, ki neposredno vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi. Človek je tisti, ki lahko preobrne ta proces degradacije. Regenerativno kmetijstvo v smislu rastlinske in živinorejske proizvodnje je tisto, ki v celoti upošteva naravne danosti in si prizadeva tudi za doseganje najboljših možnih proizvodnih rezultatov.
Rastline imajo s svojimi živimi koreninami ključno vlogo pri bistvenem izboljšanju življenja v tleh in njihove strukture. Bolj ko so sposobne fotosinteze, bolje lahko hranijo življenje v tleh in bolj prispevajo k vezavi ogljika v tleh ter povečanju humusa v tleh. Prisotnost žive vegetacije in dobro strukturirana, humusna tla, ki so sposobna zadrževati vodo, prispevajo k ohranjanju nizkega vodnega kroga, ki je ključni dejavnik enakomerne porazdelitve padavin.
Talna biota je ključna za kroženje hranil, kopičenje organskih snovi, strukturo tal in vodno ravnovesje. Erozija obdelanih in golih tal ter intenzivna uporaba kemikalij za monokulturne pridelke sta povzročili degradacijo tal in izgubo rodovitnosti, kar ogroža celoten sistem ter s tem zdravje ljudi in varnost preskrbe s hrano. S hranilnimi snovmi bogata, mikrohranila bogata in zdrava hrana se lahko prideluje le na živih tleh. Obnova tal pa je mogoča le ob prisotnosti rastlin z raznolikim mikrobiomom, ki spodbujajo življenje v tleh. Naravna regeneracija tal traja več sto let po prenehanju motenj. V regenerativnem kmetijstvu se tla lahko obnovijo v nekaj desetletjih.
Če živinoreja temelji na regenerativnih načelih, močno prispeva k razvoju življenja v tleh. Živali, ki se prehranjujejo s pestrejšo vrstno sestavo in s hranilnimi snovmi bogatim rastlinjem na tleh, ki so napolnjena z življenjem, imajo kakovostnejše meso. Prehrana živali na pašnikih ali pokrovnih posevkih je sestavljena iz najrazličnejših rastlinskih vrst, kar zagotavlja visoko mikrobno raznolikost povezljivosti. Zdrav mikrobiom živali ima za posledico močan imunski sistem in visoko odpornost na bolezni.