Veliko slišimo o trajnostnem kmetijstvu in pridelavi hrane. Kaj če bi lahko pridelovali hrano in pri tem ne le ohranjali, kar imamo, temveč tudi izboljševali tla? Regenerativno kmetovanje ali pri nas bolj znano kot kmetovanje za regeneracijo tal nam ponuja način za zmanjšanje vpliva kmetijstva na okolje, shranjevanje ogljika v tleh in povečanje donosnosti naših kmetij.
Zgornje točke kot načela zdravja tal se pogosto omenja. Z upoštevanjem teh smernic in uporabo pravih tehnik lahko ustvarimo družbene, okoljske in gospodarske koristi.
V tleh in celotnem ekosistemu je vse povezano. Skrbni kmet je sposoben videti te medsebojne povezave in delovati z mislijo na celoten sistem. Eden od kazalnikov uspeha je, da storitve, ki jih zagotavlja zdrav ekosistem tal, kmetom odvzamejo veliko bremen. Še en kazalnik uspeha pri regenerativnem kmetovanju je večja donosnost ob manjših stroških.
Poleg socialnih in ekoloških koristi je za kmete pomembno tudi, da je prehod ekonomsko upravičen. Na povečanje donosnosti kmetij vplivajo naslednji dejavniki:
Stanje naših kmetijskih zemljišč se zaradi intenzivnih kmetijskih praks nenehno slabša. Navedene koristi niso pomembne le kratkoročno, temveč bodo imele velik vpliv tudi na življenjske razmere prihodnjih generacij. Svojim otrokom želimo zapustiti bogato in življenja polno kmetijsko zemljišče.
Na srečo je regenerativno kmetijstvo v naši državi vse bolj razširjeno, zato imajo kmetje dostop do številnih virov tehnoloških elementov, potrebnih za prehod. Proizvajalci strojev in trgovci z vhodnimi materiali vse bolj razmišljajo tudi o potrebah kmetov, ki ne orjejo več.
Zavzemamo se za obnovo obdelovalnih površin v Karpatskem bazenu...