Kakšne koristi bom imel?

Kakšne koristi mi bo prinesel prehod na regenerativno kmetijstvo?

Veliko slišimo o trajnostnem kmetijstvu in pridelavi hrane. Kaj če bi lahko pridelovali hrano in pri tem ne le ohranjali, kar imamo, temveč tudi izboljševali tla? Regenerativno kmetovanje ali pri nas bolj znano kot kmetovanje za regeneracijo tal nam ponuja način za zmanjšanje vpliva kmetijstva na okolje, shranjevanje ogljika v tleh in povečanje donosnosti naših kmetij.

            Regenerativno kmetijstvo temelji na petih glavnih smernicah, ki uporabljajo naravne vzorce:

  • Zmerno obdelovanje tal fizikalni, biološki in kemični zapletanje, pustimo oranje. Prizadevamo si postopoma zmanjšati uporabo pesticidov in gnojil.
  • Tla z vegetacijo ali naravnimi materiali. naslovnica. Pri regenerativni praksi namesto oranja obdelujemo in sejemo pokrovne rastline, ki se ne pobirajo in prodajajo, imajo pa druge koristi: izboljšanje tal, zadrževanje vode, zatiranje plevela, kopičenje hranil in preprečevanje erozije tal.
  • Povečanje raznolikosti rastlin. Raznolikost naredi tla bolj zdrava, pomaga zadržati vodo in hranila, lahko ustvari nove vire dohodka in podpira opraševalce. Na obnovitvenih kmetijah izmenjujemo posevke, medsevke različnih pokrovnih rastlin, uporabljamo raznolike pokrovne rastline na obrobju sadovnjaka in spodbujamo bogato vrstno sestavo na pašnikih.
  • V tleh zagotovimo živ koreninski sistem. čim dlje. Rastlinski koreninski sistem je življenjski prostor in vir energije za talne mikroorganizme. Korenine utrjujejo tla ter ohranjajo kroženje hranil in vode, da se ne izgubljajo. Kmetje to dosežejo predvsem s setvijo pokrovnih rastlin zunaj rastne sezone.
  • Vključevanje živinoreje v naše gospodarstvo. Živalski gnoj zagotavlja dragocene hranilne snovi in zmanjšuje potrebo po uporabi gnojil. Razporejena paša na trajnih pašnikih omogoča shranjevanje velikih količin ogljika in zadrževanje vode, hkrati pa zmanjšuje splošni vpliv kmetije na okolje in odtekanje padavinske vode. Vse pogostejša je praksa paše pokrovnih posevkov pred setvijo glavnega posevka.

Zgornje točke kot načela zdravja tal se pogosto omenja. Z upoštevanjem teh smernic in uporabo pravih tehnik lahko ustvarimo družbene, okoljske in gospodarske koristi.

                                                  Kakšne so ekološke in družbene koristi regenerativnega kmetijstva?

  • Izboljšanje zdravja in rodovitnosti tal ob hkratnem povečanju produktivnosti kmetij
  • Tla lahko filtrirajo in zadržujejo vodo, kar zmanjšuje škodo zaradi suše in poplav, hkrati pa zmanjšuje erozijo in odtekanje meteorne vode z zemljišča.
  • Rastline bodo imele na voljo več hranilnih snovi, povečala se bo sposobnost tal, da preprečujejo bolezni, zato ne bo treba uporabljati vse dražjih gnojil in pesticidov.
  • Proizvajamo hrano, bogato s hranilnimi snovmi in brez ostankov
  • Regenerativne kmetije iz zraka pridobivajo velike količine ogljika in ga shranjujejo v tleh ter tako zmanjšujejo škodljive učinke podnebnih sprememb.
  • Ogljik, shranjen v tleh, je povezan z vsebnostjo humusa v tleh in je zelo pomemben za bioto v tleh, strukturo tal ter upravljanje vode in hranil.
  • Povečanje biotske raznovrstnosti in odpornosti ekosistemov

V tleh in celotnem ekosistemu je vse povezano. Skrbni kmet je sposoben videti te medsebojne povezave in delovati z mislijo na celoten sistem. Eden od kazalnikov uspeha je, da storitve, ki jih zagotavlja zdrav ekosistem tal, kmetom odvzamejo veliko bremen. Še en kazalnik uspeha pri regenerativnem kmetovanju je večja donosnost ob manjših stroških.

                                               Kakšne so gospodarske koristi obnove tal za kmete?            

Poleg socialnih in ekoloških koristi je za kmete pomembno tudi, da je prehod ekonomsko upravičen. Na povečanje donosnosti kmetij vplivajo naslednji dejavniki:

 

  • Na bolj zdravih tleh z boljšim vodnim ravnovesjem lahko dosežemo večji pridelek ali pridelamo lokalno povprečje po nižjih stroških,
  • Proizvajamo krmo boljše kakovosti,
  • Manjša izpostavljenost vse bolj odpornim škodljivcem,
  • Škoda zaradi suše in celinskih voda se zmanjšuje,
  • Prihranimo pri stroških gnojil in pesticidov,
  • Z uporabo manj strojev dosežemo znatno zmanjšanje stroškov goriva.

Stanje naših kmetijskih zemljišč se zaradi intenzivnih kmetijskih praks nenehno slabša. Navedene koristi niso pomembne le kratkoročno, temveč bodo imele velik vpliv tudi na življenjske razmere prihodnjih generacij. Svojim otrokom želimo zapustiti bogato in življenja polno kmetijsko zemljišče. 

Na srečo je regenerativno kmetijstvo v naši državi vse bolj razširjeno, zato imajo kmetje dostop do številnih virov tehnoloških elementov, potrebnih za prehod. Proizvajalci strojev in trgovci z vhodnimi materiali vse bolj razmišljajo tudi o potrebah kmetov, ki ne orjejo več.

Naše združenje je najbolj izkušena strokovna organizacija na Madžarskem, kjer lahko pridobite znanje, ki ga potrebujete za prehod. Z večstopenjskim izobraževalnim programom, organizacijo skupnosti, strokovnimi dnevi odprtih vrat in obiski kmetij omogočamo širjenje obnovitvenega kmetijstva v Karpatski kotlini in oživljanje naših rodovitnih tal.

sl_SISlovenščina